O zgodovini Gornjih Črncev je zelo malo zapisov, tisti ki pa obstajajo pa so zelo skopi. To pa zato, ker je vas imela na začetku zelo malo prebivalcev. V starih virih je zapisano ime iz leta 1399, in se je glasilo: «Villa seu possesio Korlatfalua iuxta ruulum Chernech sita.« Naslednje ime se pojavi leta 1499, to je pa bilo ime Chernecz (Historična topografija Slovenija 1, Zelko Ivan, Pomurska založba, 1982). To sta bila prva zapisa imena kraja Gornji Črnci. To je bilo približno pred 500-600 leti. Naslednje ime, s katerim je bila poimenovana vas, je bilo ime Kiralyszek, vendar pa za to ime nimamo znane letnice, kdaj se je prvič pojavilo. To ime pomeni v slovenskem prevodu Kraljevi stol ali prestol. Nikjer ni razloženo, kaj je to ime pomenilo, vemo le, da je v tem času, ko se je uporabljalo to ime, bilo na tem ozemlju Koroške gore ter okolice veliko lovišče na divjad. Edini vir, ki ga imamo, je tabla z napisom Kiralyszek in še z drugimi napisi. Ta tabla pa visi na uti poleg vaško gasilskega doma v Gornjih Črncih. Gornji Črnci pa so se ohranili iz besede Chernecz, ki se je v pogovoru ohranilo in preoblikovalo v Gornje Črnce.

To je mala vas, ki leži ob potoku Črncu po domače Črnček, in sega do Koroške gore. Zajema tudi ravnino, ki ji pravijo Deoci. Povprečna nadmorska višina znaša 222m. Gornji Črnci mejijo s Cankovo, z Domajinci, s Krašči, s Korovci in z Gerlinci. Skozi Gornje Črnce je speljana tudi občinska cesta, ki je bila dolgo časa še makedamska. V preteklosti je poleg slabe ceste delal tudi velike preglavice most čez potok Črnec. Ko je voda narasla, most ni bil prevozen, za ljudi pa je bila namenjena le ozka brv. Ta most so potem zgradili v 80-ih letih. Leta 1995 so asfaltirali to vaško cesto in še vaško cesto do pokopališča. Leta 2000 pa so še asfaltirali občinsko cesto Gornji Črnci-Korovci. Letos spomladi pa je še namen, da bi asfaltirali vaško cesto proti Romom in vaško cesto od pokopališča do občinske ceste Cankova-Gerlinci.

Prvi podatek o prebivalstvu v Gornjih Črncih je iz leta 1689, ko je bilo v Gornjih Črncih 47 prebivalcev. Naslednji podatek je iz leta 1869, ko je bil na območju Slovenije, ki je v tistem času spadala pod Avstro-Ogrsko, prvi popis prebivalstva. Takrat je znašalo število prebivalcev 101. Leta 1900 je bilo v vasi 152 prebivalcev, leta 1910 pa 174 in leta 1921 že 169 prebivalcev. Za ta upad prebivalstva je kriva tudi prva svetovna vojna. Ob naslednjem popisu leta 1921 je bilo 169 prebivalcev in pri tem številu se je končala tako nagla rast prebivalcev v Gornjih Črncih. Leta 1961 je bilo v vasi 187 prebivalcev. Potem je število rahlo nihalo. V zadnjih letih pa celo upada in danes znaša 178 prebivalcev. Zakaj število prebivalcev upada, lahko razložimo z nekaterimi vzroki. To so: odseljevanje mladega prebivalstva, odmiranje starega prebivalstva, lahko bi še omenili, da današnje družine več nimajo pet ali šest otrok, kot je bilo to v preteklosti, ampak imajo le enega ali dva. Teh vzrokov je še veliko in bi bilo preveč, če bi vse naštevali.

Zanimiv je tudi podatek o obisku šole. Ta podatek pa je prepisan iz izvirnika, ki ga hrani župnijski urad na Cankovi. Izvirnik se imenuje Schulfation. To bi lahko prevedli, kot nek pregled števila učencev v šoli. Ta podatek pa je iz leta 1858. Popis šolarjev je bil 5. maja 1858. Iz Gornjih Črncev so tedaj obiskovali šolo trije fantje in ena punca. Za primerjavo lahko navedemo še število otrok iz drugih vasi. Cankova - 11 deklet, 8 fantov; Korovci - 8 deklet, 4 fantje; Domajinci - 16 deklet, 6 fantov; Topolovci - 4 dekleta, 3 fantje in Skakovci 4- dekleta in 13 fantov.

Ko govorimo o prebivalcih v vasi Gornji Črnci, ne smemo pozabiti na Rome, ki jih je v vasi kar precej. Iz knjige Cigani, ki jo je napisal dr. Vanek Šiftar, lahko vidimo, da so se Romi pri nas prvič pojavili leta 1921. Mogoče že malo prej, ampak pri tem popisu so jih prvič registrirali. Tako je bilo leta 1921 v Gornjih Črncih 36 Romov, leta 1931 jih je bilo 38 in leta 1961 jih je bilo 53, ostalih vaščanov pa je bilo 134. Iz tega vidimo, da je skoraj 30% vseh prebivalcev Romov. V Domajincih je bilo leta 1961 73 Romov, ostalih prebivalcev pa 312. Novejših podatkov v knjigi ni, ker je izšla leta 1970, naslednji popis prebivalcev pa je bil leta 1971. Po zdajšnjih ocenah se število Romov od leta 1961 do danes ni kaj bistveno spremenilo. V začetku, to je bilo v 30-ih letih, so bili Romi zelo izolirani. Niso bili povezani z ostalimi prebivalci, niti niso hodili v šolo, ampak so živeli po svoji naravi in na svoj način. Vendar pa se je ta odnos med Romi in drugimi vaščani počasi iz leta v leto izboljšal, tako so začeli tudi romski otroci hoditi v šolo. Danes pa so te razlike med vaščani in Romi zelo majhne ali jih ni. Vaščani in Romi so že bolj povezani med sabo in ko se govori o vaških zadevah, so vedno prisotni.

Gornji Črnci so najprej spadali pod župnijo Sveti Jurij. Župnija na Cankovi se je ustanovila 1754, vendar pa še v tedanjih zapisih ne zasledimo Gornjih Črncev. Namreč Gornji Črnci so ostali še naprej pri isti župniji. Prvič omenjajo Gornje Črnce v župniji Cankova leta 1830. Od takrat dalje so Gornji Črnci pod cankovsko župnijo.

V Gornjih Črncih stojita dve kapelici. Kot prvo omenimo kapelico, ki je posvečena žalostni materi božji, v drugi kapelici pa je lep kip srca Jezusovega. Prva kapelica stoji v romskem naselju. V njej je kip, ki je prinesen iz Avstrije leta 1909. Tistega leta so za ta kip postavili na Baranjevem zemljišču majhno kapelo. Za njo so skrbeli romski verniki. Ob priliki biserne poroke Vilme in Vincenca Baranja pa so jo popolnoma obnovili. To je bilo leta 1989. od takrat naprej je vsako leto proščenje z mašo, pri tej kapelici pa je tudi vsako leto šmarnična pobožnost. To proščenje pa je vedno drugo nedeljo v maju. Druga kapelica pa stoji na zemljišču družine Ficko, ob cesti Cankova-Pertoča. To kapelico je dal zgraditi Jauk Mihael iz Gornjih Črncev leta 1922, kot zahvalo za srečno vrnitev iz ruske vojske. Pri tej kapelici, ki meri 3x2m, je vsako leto blagoslov velikonočni jedi. (Stopinje 1999. Pomursko pastoralno področje, 1999.).

Gornji Črnci imajo tudi svoje pokopališče. Vas ga je morala dobiti tako kot druge vasi, zato ker je med leti 1863 in 1987 veljal madžarski zakonik, da se ne sme mrtvo truplo prenesti v drugo vas ali da ne smejo ljudje truplo nesti skozi drugo vas, temveč mora mrlič ostati v domači vasi. Pokopališče se je začelo uporabljati 1880. Na njem pa je stari križ s tablo iz leta 1886, na kateri je napisano posvetilo vsem vernikom v tedanji prekmurščini.

Dolgo časa je stala na pokopališču le lesena uta za orodje, dokler se niso vaščani 17.4. 1997 na občnem zboru dogovorili in sklenili, da bodo zgradili mrliško vežico na pokopališču v Gornjih Črncih. Zemeljska dela so pričeli 9. avgusta 1997. Isto leto novembra pa je imela mrliška vežica že streho. V nadaljnjih letih so potekala drobna dela, kot so omet, nakup notranje opreme.

Vaška skupnost
Gornji Črnci